Odrasli kot razlog za nezadostno telesno dejavnost najpogosteje navajajo pomanjkanje časa in denarja. Sodoben življenjski slog dejansko narekuje čedalje hitrejši tempo življenja in usklajevanje dejavnosti v prostem času predstavlja čedalje večji izziv.
Telesna nedejavnost je prepoznana kot samostojni dejavnik tveganja za zdravje. V Evropski uniji namreč k skupnemu bremenu bolezni prispeva kar 3,5 % ter povzroči tudi do 10 % smrti. Epidemiološke raziskave so pokazale, da lahko telesni nedejavnosti pripišemo 15 do 20 % skupnega tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, raka debelega črevesa, raka prsi ter zloma kolkov pri starejših.
Zaradi bolniških odsotnosti v Sloveniji letno izgubimo več kot 10 milijonov delovnih dni, katerih stroški znašajo kar okoli 400 milijonov evrov. Med glavnimi vzroki za bolniško odsotnost so poškodbe, bolezni kostno-mišičnega sistema in duševne motnje. Vse to so težave, ki jih je s pravočasnim ukrepanjem mogoče preprečiti oziroma uspešno obvladovati s programi promocije in krepitve zdravja zaposlenih. Številne raziskave ugotavljajo, da zdrav življenjski slog izboljša splošno kvaliteto življenja, saj je skoraj 70 % obiskov pri zdravniku povezanih z življenjskim slogom posameznika.