Svetovna zdravstvena organizacija je sedeči način življenja uvrstila med enega izmed desetih dejavnikov tveganja za človekovo zdravje in z njim povezuje porast števila srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, debelosti, poškodb kostno-mišičnega sistema in celo smrti. Teorijo torej poznamo, koliko pa se tega dejansko držimo v praksi?
Pogosto se nam zgodi, da nas obveznosti povsem okupirajo. Večji del dneva preživimo v službi, zato se zdi smiselno, da smo telesno aktivni tudi pri delu. Raziskave so pokazale, da so telesne aktivnosti, fitnes in potrošnja energije med delovnim časom deležni premalo pozornosti. Redna telesna vadba je pomemben dejavnik pri preprečevanju ter upočasnitvi zmanjšanja delovne sposobnosti. Pomanjkanje telesne dejavnosti škoduje ne le zdravju ljudi, temveč tudi zdravstvenim sistemom ter gospodarstvu na splošno.