Ta spletna stran uporablja piškotke, tako da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo.
Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot prepoznavanje ob ponovnem obisku naše strani.
2.6 Vloga telesne aktivnosti pri obvladovanju stresa na delovnem mestu
Poglavje Napredek
0% Obdelano
Delo oziroma delovno okolje sta potencialna izvora stresa. Fizikalne značilnosti, kot so osvetljenost, hrup, vibracije, izpostavljenost določenim kemičnim in biološkim snovem lahko privedejo do zvišanja stresa. Organizacija dela in izmensko delo vplivata na ritem budnosti in spanja, stopnjo metabolizma, raven sladkorja v krvi, mentalno učinkovitost, delovno motivacijo ter družinsko in socialno življenje.
Večina ljudi stres doživlja kot negativni oziroma škodljivi; kot izkušnjo, ki nastane zaradi prevelike obremenjenosti, izgube ljubljene osebe ali kadar se znajdemo v položaju, ki ga ne zmoremo nadzorovati. Drugi pa obremenilne situacije dojemajo kot izziv ali nekaj pozitivnega in posledično stres doživljamo kot navdušujoč ali spodbuden. Za stres lahko rečemo, da je prilagoditveni proces, ki ga spremljajo mentalni in telesni simptomi. Končna stopnja stresa je izgorelost, do katere pride, ko odpovedo prilagoditveni procesi, nastali kot odgovor na dolgotrajno neravnotežje med zahtevami in sposobnostmi za obvladovanje le-teh.
Učinki stresa se lahko zmanjšajo z redno telesno aktivnostjo. Telesna vadba je eno izmed glavnih orodij za preprečevanje in zdravljenje kroničnih sodobnih bolezni ter vzdrževanje oziroma izboljšanje blaginje in kakovosti življenja.